Dne 30.6.2021 se izteka vrsta ukrepov za pomoč gospodarstvu zaradi epidemije Covid-19, med drugim ukrep povračila nadomestila plače zaradi začasnega čakanja na delo ter ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa. 

Subvencioniranje začasnega čakanja na delo je bil najbolj izdaten ukrep, s katerim je vlada že kmalu po razglasitvi epidemije covida-19 priskočila na pomoč delodajalcem, bil pa je tudi večkrat podaljšan.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je treba v luči epidemije in ukrepov za omilitev učinkov epidemije pogledati iz več zornih kotov. Delodajalec mora dobro vedeti, kakšne posledice mu trenutna situacija, povezana z epidemijo Covid-19, povzroča in kako vse to vpliva na nadaljnje poslovanje. Menimo, da naj pred podajo same odpovedi delodajalec pretehta tudi druge pravne možnosti, ki jih ima na voljo, da ohrani čim več zaposlitev. Kot takšne so v praksi (upoštevaje tudi interventno zakonodajo) predvsem npr. odreditev dela na drugem delovnem mestu, odreditev skrajšanja delovnega časa in odreditev čakanja na delo, katerih glavni namen je ravno v ohranitev delovnih mest.

Poudarjamo, da mora utemeljenost odpovednega razloga obstajati v trenutku podaje odpovedi, kajti po vročitvi odpovedi delavcu, delodajalec skladno z veljavno sodno prakso ne more spreminjati ali dopolnjevati razlogov za odpoved. Kasneje jih lahko le še podrobneje dokazuje. Zato je ključno, da delodajalec presodi in je zmožen dobro utemeljiti, kako in zakaj epidemija bolezni Covid-19 (dolgoročno) vpliva nanj oz. kaj to pomeni za njegovo poslovanje (prilagoditev delovnega procesa, zmanjševanje stroškov, ipd.), kajti od tega je odvisna sama obrazložitev ustreznega, utemeljenega in zakonitega poslovnega razloga.

Poudarjamo še, da je po interventnih zakonih bilo koriščenje posameznih ukrepov povezano tudi z omejitvijo prepovedi odpuščanja iz poslovnega razloga. Zato sklepno predlagamo, če je delodajalec koristil katerega izmed začasnih ukrepov interventne zakonodaje, da pred sprejemom odločitve podaje odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga preveri tudi, ali ga zaradi koriščenja interventnih ukrepov ne veže tudi eden izmed omejitvenih razlogov, saj lahko v nasprotnem primeru tvega tako pogodbeno kazen kot tudi morebitno vračilo prejete pomoči.

Izpostavljamo, da trenutno po PKP8 glede začasnega ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo velja, da delodajalec v obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila: (i) ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jih je napotil na začasno čakanje na delo, (ii) ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov.

V obdobju prejemanja subvencije za skrajšan delovni čas in še mesec dni po tem obdobju delodajalec ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. marcem 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil subvencije po tem zakonu ali ZIUZEOP (kršitev prepovedi odpuščanja) in v zgoraj navedenem obdobju odrejati nadurnega dela, neenakomerno razporediti ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom (Druga točka 18. člen ZIUOOPE).